1. UVOD
Paeyball, ki ga sestavljata igralna miza z oviro in žoga, je inovativen igralni pripomoček za športni razvoj otrok in mladine, mladih športnikov, primeren pa je tudi za invalidne otroke in otroke z motnjo v duševnem razvoju. Z igranjem Paeyball-a vplivamo na razvoj gibalnih sposobnosti, predvsem koordinacije, hitrosti reakcij in ravnotežja ter razvijamo osnovna gibalna znanja.
2. VPLIVI IN UČINKI
Vadba pozitivno vpliva na kognitivni in duševni razvoj otrok ter sposobnost taktičnega razmišljanja in planiranja.
Raznolika vadba, ki jo igralni pripomoček Paeyball omogoča, spodbuja generalizacijo znanj ter njihovo uporabo v nepredvidljivih in nepoznanih okoliščinah. Igra proti nasprotniku in igra dvojic spodbujata prilagajanje in sodelovanje.
Potrebno je spodbujati kar se da raznoliko uporabo igralnega pripomočka, saj je tako mogoče doseči širše učinke. Pri vadbi lahko udejstvujejo od enega do štirje igralci hkrati. Paeyball uporablja metodi tekmovanja in igre, ki sta najbolj učinkoviti metodi pri učenju otrok.
Igra s partnerjem omogoča veliko zabave in od igralcev zahteva obilo prilagajanja, saj nepredvidljivost igre v paru ali v dvojicah zahteva hitro sprejemanje odločitev in izvedbo natančnih gibalnih odzivov. Pri igri Paeyball je žogico potrebno odbijati z različnimi deli telesa (roko, nogo, glavo, trupom), tako z levo, kot tudi desno stranjo, kar vpliva na anatomsko in funkcionalno krepitev povezav med hemisferama, pa tudi tistih predelov možganov, ki sprejemajo informacije iz okolja, iz notranjih centrov, centrov za procesiranje čustev in spomina ter centrov, ki so odgovorni za zagotavljanje zadostnega akcijskega potenciala, pozornosti in sprejemanje odločitev.
Vemo, da je največji del možganov aktiven pri obrazni mimiki in govoru ter pri aktivnostih, ki so povezane z natančnimi ročnimi gibi (fino motoriko) in vizualno adaptacijo razdaje oz. globine, ki jo moramo nenehno prilagajati, da bi zadeli žogo. Igra omogoča dinamično izvajanje, pomembno pa vpliva tudi na sposobnost kinestetične diferenciacije (amortizacija pri udarcu) – prilagajanje sile potrebam igralne situacije in oddaljenosti od igralne površine, kar omogoča večjo igralno raznolikost.
Med gibalnimi sposobnostmi se v največji meri razvija koordinacija gibanja. Krepi se usklajenost na relaciji oko-roka, oz. oko-noga, pa tudi občutek za postavitev telesa v prostoru, hitrost reakcij oz. izvedbe hitrih izmeničnih gibov, ki kažejo tudi na sposobnost hitrega prenašanja impulzov živčnega sistema ter njegovega utrujanja.
Vpliva na razvoj ravnotežja, predvsem pri odbojih z nogo, ko mora igralec prestavljati težišče telesa ter loviti ravnotežni položaj na eni nogi. Ob tem je potrebno poudariti, da tudi pri tovrstnih gibanjih poteka preko možganov natančen nadzor nad postavitvijo celega telesa, ki z aktivacijo mišic trupa, lovljenja ravnotežnega položaja z razširitvijo rok, omogoča izvedbo nogometnih spretnosti. Na razvoj ravnotežja lahko vplivamo tudi pri odbojih z rokama, če med igro stojimo samo na eni nogi ali na mehki podlagi (blazini), sedimo pa lahko tudi na švedski žogi.
Če želimo narediti igro še bolj zanimivo in polno izzivov, lahko po vsakem udarcu naredimo obrat za 360 stopinj, počep ali skok, kar poveča število informacij, ki jih morajo v kratkem času možgani obdelati in uskladiti v gibalni odziv ter izboljša občutek za ritem/tajming. Po vsakem odboju z roko se lahko tudi dotaknemo točke, ki je narisana na tleh.
V igro lahko dodajamo pravila, kar od igralcev terja neprestano razmišljanje in prilagajanje; žogo je potrebno izmenično zadevati enkrat z levo, drugič z desno roko, enkrat s forehandom, drugič z backhand udarcem, kar vpliva tudi na večjo igralno dinamiko.
3. OSNOVNA GIBALNA ZNANJA
TABELA OSNOVNIH GIBALNIH ZNANJ
1 | Vzpostavljanje/ohranjanje ravnotežja |
2 | Prerivanje in pretepanje |
3 | Različni gibalni načini |
4 | Skoki in doskoki |
5 | Kotaljenje, rotiranje |
6 | Metanje/lovljenje/odbijanje in zadevanje z roko |
7 | Brcanje/streljanje/zadevanje z nogo |
8 | Plezanje |
9 | Kolebanje in zibanje |
10 | Gibanje v ritmu |
11 | Opore in prehodi v opore |
12 | Dvigovanje in rokovanje z bremeni |
4. RAZVOJ KOORDINACIJSKIH SPOSOBNOSTI
- Prilagodljivost – se trenira s prilagajanjem okoliščin vadbe – temelji na koncentričnem pristopu (gibalne naloge izvajamo brez konkretnega cilja ampak z željo po pripravi možganov, da so bolj učljivi in prilagodljivi). To lahko dosežemo s spremembo pravil igre, velikosti ali odbojnosti žoge, spremembo igralne površine, osvetljenosti prostora, igro na odprtem ali v telovadnici, itd. Če želimo razvijati mišljenje, jih moramo spodbujati k razmišljanju ter aktivni vlogi in ne samo duhomornemu ponavljanju (otroci naj sami ustvarjajo pravila in načine odboja žoge).
- Sposobnost ohranjanja ravnotežja – svoj višek doživi med 12 in 14 letom – povezana tudi z rastjo in razvojem možganov. Razvijamo z različnimi športi in čim bolj raznolikimi površinami. Ravnotežje se ne razvija samo ob ohranjanju položajev, pač pa v nadziranem “porušenju” le tega in ponovni vzpostavitvi.
- Sposobnost združevanja oz. sinhronizacije gibanja – usklajevanje različnih delov telesa in različnih gibanj v celoto. Pomembno je načelo postopnosti (od lažjega k težjemu, od znanega k neznanemu, itd.). Najprej samo z roko, potem samo z nogo, potem pa lahko odbijamo s katerim koli delom telesa.
- Kinestetična diferenciacija – razvija se med starostjo 6 do 7 in 10 do 11 let. Pomembna je za prilagajanje sile okoliščinam, amortizacijo udarcev, sprejem žoge, odboj žoge, itd.
- Prostorsko zaznavanje – ohranjanje telesa v ravnotežju glede na objekte iz okolja, je sposobnost za zaznavanje telesa v prostoru glede na značilnosti okolja, soigralcev, nasprotnikov in opreme. “Branje” igre in potez nasprotnika je pomembna značilnost prostorskega zaznavanja. Med igro se lahko postavi tudi določene mehke objekte, ki se jih igralci ne smejo dotakniti (jih morajo pri udarcih zaobiti).
- Sposobnost reagiranja – kompleksna sposobnost, ki se odraža skozi proces presojanja in izbiranja v novih situacijah. Najbolj je pomembna v borilnih športih, igrah z loparji, pri igrah z žogo, pri vratarjih.
- Sposobnost izvajanja gibanja v ritmu – zaznavanje in sposobnost prilagajanja občutku za ritem/tajming (košarka, borilni športi, veslanje, kajak, plesi, tenis).
5. PRENOS ZNANJA NA DRUGE ŠPORTE
PRENOS GIBANJA
Gre za prenos učenja znotraj iste skupine osnovnih gibalnih znanj, med različnimi športi, znotraj športa. Zato sta bila uvedena:
- koncept multisporta (večšportnosti) – treniranje več različnih športov hkrati, prvenstveno zaradi užitka – širjenje gibalne baze, večje motiviranosti, manj lokalne preobremenjenosti in manj poškodb;
- koncept donorsporta (podporni šport) – športne aktivnosti (tudi različni športi), ki so izbrane, da bi prispevale boljšemu razvoju znotraj izbrane športne panoge ter vplivajo na večjo igralno fleksibilnost.
ČUTNI PRENOS
Prenos čutnega zavedanja, prepoznavanja vzorcev, prostorsko zavedanje, sprejemanje odločitev, temelji na vizualni informaciji. Gre tudi za prenašanje taktičnih zamisli z drugih igrišč oz. športov in igralnih pozicij.
PRENOS KONCEPTA
Ta poteka med športi, ki imajo podobna pravila, smernice ali tehnične prvine (gimnastika in skoki v vodo). Igranje istega športa v drugačnih okoliščinah lahko tudi pomeni prenos koncepta igre, lahko pa ostanejo pravila enaka, le okolje se spremeni (igranje tenisa v dvorani, balonu, na travi, pesku, trdi podlagi), mali in veliki nogomet, kajak na mirnih in divjih vodah …
PRENOS FIZIOLOŠKIH ALI FIZIČNIH DEJAVNIKOV
Načeloma ni vezan na posamezni šport, pač pa na gibalne sposobnosti, ki jih prenašamo (agilnost, ravnotežje, stabilizacija, gibljivost, moč in hitrost, vzdržljivost) npr. kolesarji – tekači.
PRENOS KOMPETENC
Disciplina, delovne navade, samonadzor, sposobnost odreagiranja na stresne situacije, občutek za ostale, sprejemanje zmag in porazov, spoštovanje soigralcev, nasprotnikov in sodnika, reagiranje na napake, itd.
6. TEHNIČNE ZNAČILNOSTI
Športni pripomoček Paeyball je zložljiv in lahek, kar mu omogoča prenosljivost in izvedbo aktivnosti tudi na prostem, saj je miza je razmeroma lahka in izredno čvrsta.
Pripomoček je dobro premišljen in tudi varen, saj nima ostrih robov. Nekoliko višja mreža in manjša žoga omogočata tudi igro potiskanja žoge pod mrežo.
V primerjavi s konkurenčnimi produkti, je Paeyball miza manjša, kar omogoča nemoteno igro na 6m2 (za primerjavo je za igro s konkurenčnimi produkti potrebno zagotoviti med 30m2 in 35m2).
7. VARIACIJE IGRE
Otrok lahko tudi tekmuje sam s seboj – koliko odbojev od druge polovice naredi v 1min (1min z eno roko, 1min z drugo roko, izmenično 1x leva roka, 1x desna roka, lahko poskuša čim večkrat odbiti žogo, ne da bi se ta odbila z igrišča) isto lahko na mizi, ki leži na tleh naredi z nogo. Nalogo lahko prilagodi tako, da se žoga odbija iznad mreže.
During the game, we can also add the rule that player 2 must always bounce with the same body part as player 1 did before him. Med igro lahko dodamo tudi pravilo, da mora igralec 2 vedno odbiti z istim delom telesa, kot je to storil igralec 1 pred njim. Mogoče je tudi postaviti mizo ob zid (ob bočni strani) in tako iskoriščati tudi zid kot odbojno površino in popestritev med igro.
8. ZAKLJUČEK
Igralni pripomoček Paeyball večstransko vpliva na razvoj otrok, zato je njegova uporaba dobrodošla pri pouku športa v šolah. V učni proces vnaša igro, zabavo in koncentrični pristop, zato ga toplo priporočam.
O AVTORJU
Dr. Samo Masleša je doktor kinezioloških znanosti, profesor športne vzgoje, trener, raziskovalec, pisec strokovnih prispevkov ter velik zagovornik športa za vse, z več kot 20 letnimi trenerskimi izkušnjami. Bil je večkratni državni prvak in član slovenske izbrane vrste v judu.
Po študiju je deloval kot asistent na Fakulteti za šport v Ljubljani, vodja programov pri Centru za univerzitetni šport Univerze v Ljubljan in vodja športnega programa pri Javnem zavodu za šport v Ljubljani. Predaval je na šoli za pediatre, sodeloval z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, predaval doma in v tujini na o pomenu multidisciplinarnosti, inkluzije, razvoja športnih talentov in telesne priprave pri vrhunskih športnikih. Kot strokovnjak je sodeloval tudi s Košarkarsko zvezo Slovenije, Rokometno zvezo Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, ter številnimi klubi in posamezniki, ki so dosegli odmevne mednarodne uspehe.
Za strokovni doprinos športu je leta 2006, kot edini študent v zgodovini Fakultete za šport v Ljubljani, prejel Ulagovo priznanje.
Samo Masleša je snovalec in izvajalec GSMP (Genius safe motor program) – inovativnega in učinkovitega dopolnilnega športnega programa za vsestranski gibalni in kognitivni razvoj otrok in mladine ter edinstveno oblikovanega in dokazano učinkovitega programa za telesno vadbo vrhunskih športnikov.